ARTICLE AD

Zaupanje v vlado oblikujejo politični, gospodarski, družbeni in celo kulturni dejavniki. Slovenci imajo očitno občutno nižje zaupanje v vlado v primerjavi s povprečjem EU, vsaj po podatkih Eurobarometra. Slednji kaže, da je zaupanje v vlado med najnižjimi v vseh članicah EU. Le 21 % Slovencev zaupa svoji vladi. Za primerjavo: 18 % zaupa Državnemu zboru (National Assembly). – Eurobarometer
Ti rezultati so med najnižjimi med vsemi državami članicami. – European Newsroom. Sicer pa samo 36 % prebivalcev EU zaupa svoji nacionalni vladi, je razkril Eurobarometer maja 2025 — najnižja vrednost, odkar se merjenja izvajajo.
In kakšni so razlogi za nizko zaupanje Slovencev v vlado?
1. Politična nestabilnost in prepiri – Slovenija ima pogosto zgodovino menjave vlad in napete koalicije. Pogosti konflikti med koalicijo in opozicijo ter “blokade” pri sprejemanju zakonov zmanjšujejo občutek, da vlada deluje učinkovito. Prav tako pa je zaupanje padlo, še posebej po aferi, ko so vodjo opozicije poslali v zapor le mesec dni pred volitvami.
2. Občutek neučinkovitosti – Veliko ljudi meni, da vlada ne zna hitro in učinkovito reševati ključnih težav (zdravstvo, stanovanjska problematika, javne finance, migracije …). Percepcija “obljub brez rezultatov” vodi v nezaupanje, pri čemer moramo priznati, da je vlada in vladne stranke obljubljala in stanovanja za mlade in 30 dni do specialista, ostalo pa ni nič od tega kot le prazne obljube.
3. Korupcijske afere in klientelizem – V Sloveniji so bile v zadnjih desetletjih številne afere, povezane s korupcijo, javnimi naročili, kadrovanjem po politični liniji. Že samo zaznava korupcije (tudi če ni pravno dokazana) močno zmanjšuje zaupanje.
4. Ekonomska negotovost in socialne razlike – Čeprav je Slovenija relativno stabilna država, ljudje pogosto čutijo, da vlada ne zagotavlja dovolj kakovostnih storitev (zdravstvo, dolgotrajna oskrba) glede na davke in prispevke. Inflacija in draginja v zadnjih letih sta dodatno spodkopali zaupanje.
5. Komunikacija vlade – Stil komuniciranja je pogosto zaznan kot aroganten, sprenevedav ali preveč ideološki. Mnogi mu dodajajo fašistično noto. Manjka jasna in transparentna komunikacija, ki bi gradila občutek poštenosti in vključenosti državljanov.
Portal Os