Erasmus+ postaja orodje za uvažanje Afričanov in Arabcev v EU

Evropska komisija razširja Erasmus+ na Severno Afriko in Bližnji vzhod. Predstavili so nov Pakt za Sredozemlje. Več vizumov za afriške in arabske študente. Bodo evropske univerze postale podobne migrantskim getom? Bruselj pa še vedno blokira madžarske študente.

Bruseljska liberalna politika odprtih mej dobiva nove razsežnosti. Evropska komisija je namreč napovedala, da bo glavni program EU za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport Erasmus+ razširila na Severno Afriko in Bližnji vzhod. Gre za območje, s katerega prihajajo najbolj problematični migranti, ki bodo sedaj lahko v okviru tega programa in na račun evropskega davkoplačevalskega denarja pogosteje hodili tudi študirat v Evropo. Bruseljska politika tako odpira novo poglavje pri stopnjevanju globalizacije, demografske zamenjave in mešanja narodov.

Namesto upoštevanja volje ljudstva, ki se kaže tudi v vse večji priljubljenosti konservativnih strank, neizvoljena Evropska komisija tako sprejema odločitve na škodo avtohtonega prebivalstva in namenja sredstva za tuje države, narode in celine. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je čez Sredozemlje do 19. oktobra letos prišlo že 124.218 nezakonitih migrantov, lani pa 199.400. Čeprav za letos še niso objavljeni podatki o spolu, je iz prejšnjega leta razviden ponavljajoči se trend; lani je bilo med temi »begunci« kar 67,9 odstotka moških, 22,4 odstotka otrok in samo 9,8 odstotka žensk.

Pakt za Sredozemlje

Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen je 16. oktobra skupaj s komisarji ter z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas predstavila Pakt za Sredozemlje in strategijo Evropske unije za širše sodelovanje z južnim Sredozemljem. Podnaslov pakta se glasi “spodbujanje zaposlitev, energije in varnosti v Sredozemlju.” Namen pakta naj bi bila krepitev sodelovanja na področjih izobraževanja, mobilnosti, raziskav in inovacij, vključuje pa Egipt, Alžirijo, Jordanijo, Izrael, Libijo, Maroko, Palestino, Sirijo in Tunizijo.

Zakaj bi Evropejci plačevali šolanje Afričanov in Arabcev? (Foto: epa)

Pakt obsega izobraževanje in mobilnost, v sklopu katere se bo Erasmus+ razširil na države Severne Afrike in Bližnjega vzhoda ter odprl vrata tamkajšnjim študentom in profesorjem prek programov usposabljanja, mladinske mobilnosti in izmenjav med evropskimi in severnoafriškimi ter bližnjevzhodnimi univerzami. Nadalje pakt vključuje tudi sodelovanje na področju raziskav in inovacij, gospodarstva in zaposlovanja, energetike in infrastrukture ter varnosti in migracij, kar pomeni koordinacijo pri nadzorovanju meja in zagotavljanju varnosti, pa humanitarne projekte in upravljanje migracij. Po poročanju tujih medijev naj bi za ta pakt Evropska unija predvidela kar 42 milijard evrov.

Širitev Erasmusa+

Pričakujejo, da bo zaradi pakta močno narasla izmenjava študentov kot tudi splošna mobilnost. Eden od predlogov sodelovanja vključuje tudi vzpostavitev skupne “Sredozemske univerze”. Kar zadeva Erasmus+ in uvažanje tujih študentov, naj bi pakt omogočil “razširitev mobilnosti programa Erasmus+” za študente iz južnega Sredozemlja. V praksi to pomeni, da bo omenjenim državam, ki ta čas niso povezane s programom, omogočen boljši dostop do programa ali status, ki jim bo omogočal sodelovanje po skoraj enakih pogojih kot vključenim državam. Evropska komisija je napovedala, da bo načrt izvedbe pripravljen v prvem četrtletju prihodnjega leta. Novi pakt v sklopu izobraževanja odraža globalistične in do domačinov genocidne cilje trenutne bruseljske politike. Pomeni namreč povečanje števila mest za študente in raziskovalce iz držav Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, poenostavitev postopkov za njihov prihod oziroma manj administrativnih ovir, lažje partnerstvo univerz ter seveda zagotavljanje dodatnih sredstev za programe izobraževanja tujih študentov. Sredstva bodo črpali iz že omenjenih 42 milijard evrov.

Polnopravna vključitev?

Dolgoročno bi tako nekatere severnoafriške in bližnjevzhodne države, ki niso del Evrope ne geografsko, ne kulturno, ne etnično, pridobile status “povezanih držav”, kar bi pomenilo polnopravno vključitev v Erasmus+, kot jo imajo danes evropske države, ki niso članice EU, denimo Srbija in Norveška. Če bo načrt izvedbe, ki je napovedan za začetek leta 2026, sprejet, bo to pomenilo več razpisov za pretok študentov in učiteljev med Evropsko unijo in Sever­no Afriko ter Bližnjim vzhodom, več štipendij, saj bo Erasmus+ financiral tako izmenjave kot skupne magistrske programe, ter več partnerskih univerz, kar bo omogočalo univerzam iz omenjenih dveh regij, da se bodo lahko same prijavljale na projekte.

Foto: AFP

Ob tem se je treba vprašati, zakaj Evropska unija preprosto ne namenja več denarja za evropske študente in izobraževalne ustanove, a odgovor na to razkriva njene resnične namene; globalizacijo in ustvarjanje multikulturnega sveta brez meja.

Prihajajo že zdaj

Študenti iz Severne Afrike in Bližnjega vzhoda lahko prek Erasmusa+ že sedaj prihajajo študirat ali opravljat del študija v Evropsko unijo, vendar pa to zdaj poteka v okvirih programov Mednarodne kredibilne mobilnosti in Krepitve zmogljivosti v visokem šolstvu. To pomeni, da je za zdaj financiranje omejeno in temelji na projektih med posameznimi univerzami in da morajo biti partnerstva odobrena vnaprej, tako da se evropska univerza prijavi na razpis skupaj z univerzo iz partner­ske države. Če projekt dobi sredstva, pa študenti lahko pridejo za določen čas, ki običajno traja od treh mesecev do enega leta. V nekaterih primerih že sedaj Erasmus+ krije mesečno štipendijo, ki znaša približno 700 evrov, in potne stroške. Tako že sedaj v Evropo prihajajo študenti iz Maroka, Tunizije, Egipta, Jordanije, Libanona in drugih omenjenih držav, širitev Erasmusa+ pa bo omogočila, da bodo lahko začeli prihajati množično in jim bodo odprti vsi študijski programi.

Denar za tujce, Madžarska izključena

Pri predstavitvi pakta je Ursula von der Leyen večkrat poudarila, da je potrebna “globlja integracija” s partnerji iz južnega Sredozemlja: “Ustvariti moramo nove vezi med našmi industrijami, univerzami in ustanovami. Zato danes predstavljamo to ponudbo našim sosedom,” je dejala. Komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica pa je izjavila, da pakt med drugim pomeni povezovanje mladih in širjenje Erasmusa+: “Povečali bomo partnerstva z Marokom, s Tunizijo in z Egiptom ter omogočili izdajo več vizumov, predvsem za študente.“

Madžarski študenti so izključeni iz programa Erasmus+. (Foto: epa)

No, medtem ko EK v Erasmus+ navdušeno vključuje neevropske narode, ostajajo sredstva tega programa nedostopna madžarskim študentom zaradi sankcij Bruslja proti vladi Viktorja Orbána. Tako hoče EU namenjati sredstva tujcem, medtem ko izključuje lastne članice. Program Erasmus+ se spreminja v nekakšno bruseljsko različico programa USAID, ki ga je Trump ukinil, in bo očitno postal instrument za spodbujanja množičnih migracij.

A. S.