Društvo Anima udarilo po slovenskem kmetu, kmet Matej jim odgovarja: „Kdo od teh, ki to pišejo, je kdaj res stal v hlevu?“

Nevladne organizacije predlagajo ukrepe, kot so prepoved privezovanja živali in boljši nadzor, da bi spodbudili višje etične standarde in učinkovitejšo rabo javnih sredstev.

LJUBLJANA – „Zadnje čase krožijo zapisi, ki blatijo nas, kmete. Nas, ki vsak dan vstajamo pred soncem, da poskrbimo za živali, polja, rastline – in pogosto pozabimo na svoje zdravje, počitek in osebno življenje. Zdaj berem, da smo mi problem. Da smo pasivni. Da dobivamo denar za »mučenje«. Pa kdo od teh, ki to pišejo, je kdaj res stal v hlevu? Držal v naročju novorojenega telička? Pomagal kravi pri telitvi? V dežju reševal živali s pašnika? Sredi noči čakal pri veterinarju, da bi oskrbel bolno žival? Kdor koli vsaj malo pozna kmetovanje, dobro ve: brez dobrih pogojev ni dobrih rezultatov,“ je na Facebooku zapisal kmet Matej Potokar. Zaboleli so ga očitki, ki so jih na njegov račun in ostalih kmetov sestavili pri Društvu Anima Animals Matter.

Kaj pravijo v društvu?

„Slovenija letno za kmetijski sektor nameni približno 400 milijonov evrov javnih sredstev, od tega približno 50–60 % prejme sektor živinoreje, kar pomeni okoli 200 do 240 milijonov evrov. Ta sredstva so namenjena subvencijam, kot so osnovna plačila, povezana plačila za število rejnih živali, ekološka reja in druge posebne sheme. Kljub temu pa ta plačila niso povezana z izboljšanjem pogojev za živali, temveč so odvisna predvsem od števila živali in površine zemljišč, ki jih rejec uporablja. Slovenski živinorejski sistem je globoko subvencioniran, vendar ustvarja manj dodane vrednosti, kot prejme iz javnih sredstev. To vodi v vzdrževanje obstoječih praks, ki pogosto vključujejo trpljenje živali, kot so privezovanje krav, ločevanje teličkov od mater ter tesne kletke za svinje in kokoši. Subvencije niso vezane na kakovost življenja živali, ampak na njihovo število, kar spodbuja slabe pogoje. Poleg tega v Sloveniji ni učinkovitega sistema za spremljanje dobrobiti živali, inšpekcijski nadzor pa je prepočasen in selektiven. Močan vpliv kmetijskega lobija dodatno zavira spremembe, ki bi izboljšale pogoje za živali. V sistemu je tudi “subvencijska past”, kjer rejci prejmejo več odškodnin kot zaslužijo s prodajo živali, kar zmanjšuje njihov interes za uvedbo zaščitnih ukrepov pred zvermi,“ pravijo pri Društvu Anima, ko udarijo po slovenskem kmetu. Nevladne organizacije predlagajo ukrepe, kot so prepoved privezovanja živali in boljši nadzor, da bi spodbudili višje etične standarde in učinkovitejšo rabo javnih sredstev.

Kmet Matej jim pojasni vse

„Slovenija je travnata dežela. Nimamo velikih ravnic, kot jih imajo v Ukrajini ali Franciji. Imamo hribe, doline, vlago, naravno travo. In to travno rastlinje lahko najbolj smiselno in učinkovito izkoriščajo živali – prežvekovalci, kot so krave, ovce in koze. Kaj bi naredili z vso to travno biomaso, če živinoreje ne bi bilo? Bi jo pustili zgniti? Bi jo mulili z umetnim mesom? Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas pogosto prej dobi veterinarsko pomoč kot človek zdravnika. To je realnost, ne floskula,“ jim vrača Potokar, ki dodaja:

Dvojna merila

„In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost? Pa vendar so ti pridelki označeni kot »etični«, medtem ko naj bi bila slovenska živinoreja – nečloveška? Kolikokrat smo kmetje pridelali zelenjavo, pa jo morali vreči stran, ker je bil uvoz iz tujine cenejši od naših stroškov? Koliko pridelkov je propadlo, ker potrošnik izbira po ceni, ne po izvoru? In koliko ljudi sploh ve, kako je pridelana hrana, ki jo jedo? Koliko zemlje, vode, čebel in ljudi je izkoriščenih, da se nekdo lahko počuti »etično«, medtem ko s prstom kaže na nas – tiste, ki skrbimo za resnično zemljo, resnične živali, resnično hrano? Razočaran sem. Ne jezen – utrujen. Ker vedno znova berem tekste, ki mečejo blato na ljudi, ki še vztrajajo na zemlji. Ker je vedno več tistih, ki o kmetijstvu govorijo z ideoloških kavčev, vedno manj pa tistih, ki bi dejansko prijeli za vile, lopato ali motiko. Je za temi zapisi neuspešna industrija umetne hrane? Jaz sem kmet. In vsak dan naredim vse za svoje živali, svoja polja, svojo zemljo. Pogosto preveč. Večkrat pozabim nase. Ampak tudi jutri bom vstal. In šel nahranit živali. Ker me potrebujejo. Ker sem za to odgovoren. Ker vem, da delam prav.“

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

The post Društvo Anima udarilo po slovenskem kmetu, kmet Matej jim odgovarja: „Kdo od teh, ki to pišejo, je kdaj res stal v hlevu?“ first appeared on NaDlani.si.