Določen datum začetka zbiranja podpisov za referendum o prostovoljnem končanju življenja

S 1. septembrom se bo začelo zbiranje podpisov za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga nasprotuje skupina pod vodstvom Aleša Primca. Cilj zakona, ki ga je potrdil državni zbor, je po mnenju nasprotnikov nepremišljen način zmanjšanja števila bolnikov. Zbiranje podpisov bo potekalo do 5. oktobra, je sporočila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Aleš Primc je 25. julija predal 15.000 podpisov v državni zbor za začetek postopka za razpis referenduma. Za uspešen razpis je potrebnih 40.000 podpisov. V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi se podpisi ne zbirajo med 15. julijem in 31. avgustom, zato je začetek zbiranja določeno za 1. september. Po končanem zbiranju morajo pobudniki vložiti zahtevo za razpis referenduma najpozneje sedmi dan po preteku roka. Državni zbor nato v sedmih dneh po prejemu popolne zahteve razpiše referendum.

Pobudniki referenduma zakon označujejo kot krivičen, saj naj bi kršil ustavo, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Opozarjajo na morebitne pritiske na bolnike in starejše, da se odločijo za končanje življenja. Zakon, sprejet s 50 glasovi za in 34 proti in ponovno potrjen po vetu državnega sveta, omogoča prostovoljno končanje življenja polnoletnim bolnikom, ki neznosno trpijo zaradi hude neozdravljive bolezni. Pravica ne velja za neznosno trpljenje zaradi duševnih bolezni.

Bolnik, ki želi uveljaviti pravico, začne postopek z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Po drugem pogovoru z zdravnikom, če vztraja pri zahtevi, zdravnik vlogo posreduje komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Bolnik izbere način vnosa učinkovine za končanje življenja, ki ga izvede sam.

Društvo Srebrna nit, ki je podobno zakonodajo predlagalo že prej, sprejetje zakona vidi kot pomemben korak k priznanju pravice posameznika do dostojanstva ob koncu življenja. Opozarjajo, da zakon vsebuje ustrezne varovalke, ki preprečujejo zlorabe. Postopki so strogi in večstopenjski, vključujejo premišljeno odločanje in nadzor.

Več evropskih držav, kot so Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Španija in Avstrija, že ima podobne zakone, ki ne beležijo sistemskih zlorab. Zakoni delujejo kot zaščita pred trpljenjem in spoštujejo dostojanstvo življenja do konca. Po mnenju društva Srebrna nit zakon ni zakon smrti, ampak zakon sočutja in svobode.

Spletno uredništvo