Digitalna odvisnost: mladostniki na telefonu skoraj toliko kot odrasli v službi

Pametni telefoni so postali nepogrešljiv del vsakdanjega življenja – tudi (in predvsem) med mladimi. Uporaba mobilnih naprav narašča iz leta v leto, trend pa se še okrepi v poletnih mesecih, ko šolske obveznosti zamenjajo počitnice. Vse pogosteje na težavo opozarjajo učitelji, starši, psihologi in celo sami mladostniki.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da ima v Sloveniji 11 % mladostnikov med 11. in 15. letom znake problematične rabe družbenih omrežij. Gre za občuten porast v primerjavi z letom 2018, ko je bil ta delež 7 %. Raziskava, ki jo je izvedla mednarodna mreža HBSC in v kateri je sodelovalo skoraj 280.000 mladih iz 44 držav, razkriva, da je več kot tretjina vprašanih (36 %) nenehno v stiku s prijatelji prek spleta. Še posebej izstopajo 15-letna dekleta – med njimi jih kar 44 % navaja stalno povezanost.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pogosto prav domače okolje tisto, kjer se začne pretirana uporaba telefonov. Pogled na starše, ki otroku izročijo telefon v lokalu, da bi imeli nekaj miru, postaja vse bolj vsakdanji. A s tem, ko odrasli nehote spodbujajo uporabo naprav, se otrokom ustvarja navada, ki lahko vodi v dolgoročne posledice. »Dolgoročno je pomembneje vztrajati pri mejah, čeprav to sprva prinese odpor. Namesto telefona naj bodo rešitev sprehodi, igrišča in prave interakcije z vrstniki,« svetujejo psihologi.

Slovenski mladostniki telefone po raziskavi MIMIc v povprečju uporabljajo skoraj sedem ur dnevno, od tega približno 3,4 ure preživijo na družbenih omrežjih. Takšna raven uporabe je primerljiva z evropskim povprečjem in že dosega mejo zasvojenosti. Problem ne tiči v tehnologiji sami, temveč v t. i. »zasvoljivih elementih«, kot so všečki, obvestila, algoritmična personalizacija in stalne posodobitve. Ti povzročajo občutek nujnosti in težave pri odklopu.

Nekatere osnovne šole so že uvedle strogo prepoved telefonov med poukom. Kot poudarjajo učitelji, se je zbranost učencev s tem izboljšala, a težave se nato pogosto prenesejo v prosti čas. »Tehnologija sama po sebi ni problematična – problem je, ko njena uporaba začne nadomeščati osnovne življenjske funkcije in medosebne stike,« poudarjajo pedagogi.

Prekomerna uporaba pametnih telefonov je povezana s številnimi težavami, kot so slabša koncentracija, motnje spanja, padci samopodobe ter socialna izolacija. Psihologi in vzgojni delavci opozarjajo, da bodo spremembe v prihodnosti nujne – ne zgolj na ravni šolskih pravilnikov, temveč predvsem pri ozaveščanju in izgradnji samoregulacije pri mladih.

Rešitev ni v popolni prepovedi, temveč v uravnoteženi in zavestni uporabi. To pa zahteva aktivno vlogo vseh deležnikov – staršev, šol, institucij in tudi otrok samih. Izobraževanje o digitalni pismenosti in tveganjih prekomerne uporabe je ključno, če želimo oblikovati generacijo, ki bo pametne telefone znala uporabljati pametno.

M. G.