Digitalizacija šolstva: kdo plača in kdo odloča

Digitalizacija se je v zadnjih letih globoko zasidrala v slovensko šolstvo. Učitelji danes ne vpisujejo več ocen v papirne redovalnice. Te so danes že preteklost. Namesto njih uporabljajo sodobne aplikacije. najbolj znane so eAsistent in LoPolis. Obe omogočata hiter vnos podatkov, pregled nad prisotnostjo ali odsotnosti in neposredno komunikacijo s starši. Na prvi pogled gre za napredek, ki poenostavi delo in poveča preglednost. A za to udobje ni brezplačno. Je plačljivo. Ne samo v obliki stroškov, ki jih nosijo šole in starši, temveč tudi z občutljivimi podatki otrok, ki se hranijo na zasebnih platformah.

Digitalizacija in varnost

Medtem ko se država še ni odločila za razvoj lastne rešitve, se pojavljajo vprašanja o

• varnosti,
• transparentnosti in
• dolgoročni odgovornosti.

Ali je čas, da se kot skupnost vprašamo, komu zaupamo prihodnost izobraževanja?

• Morda je prav zdaj trenutek, da damo večjo veljavo javnim rešitvam, kot jih ponuja Arnes, in razmislimo o tem, kako naj digitalna šola resnično služi vsem — varno, dostopno in brez skritih stroškov.

Digitalizacija in spremembe

V zadnjih letih se je šolski vsakdan v Sloveniji precej spremenil.

• Učitelji ne nosijo več težkih dnevnikov in redovalnic, saj so jih zamenjale spletne aplikacije.
• Aplikacije omogočajo vnos ocen, beleženje prisotnosti in hitro komunikacijo s starši.

Na prvi pogled se zdi ta digitalni prehod logičen in sodoben, a pod površjem se skrivajo pomembna vprašanja — o stroških, dostopnosti in varnosti podatkov.

Vir: unsplash.com – Učitelji danes ne vpisujejo več ocen v papirne redovalnice. Te so danes že preteklost. Namesto njih uporabljajo sodobne aplikacije. najbolj znane so eAsistent in LoPolis.

Podatki 

Kdo ima dostop do podatkov naših otrok?

• Zasebna podjetja, kot je eAsistent, upravljajo z ogromno količino podatkov — gre za informacije o več deset tisoč otrocih. V teh bazah se znajdejo ocene, prisotnost, vedenje, domače naloge, včasih celo zdravstveni podatki.

Podjetja sicer zagotavljajo, da podatke varujejo in delujejo skladno z zakonodajo, a vseeno se porajajo dvomi.

Bi morala država razviti svojo rešitev, ki ne bi bila odvisna od komercialnih interesov?

Obstajajo tudi javne alternative

Vir: unsplash.com- Digitalizacija šolstva je neizogiben korak naprej – obstajajo tudi alternative

Družba in država

Kaj lahko kot družba naredimo?

Pomen teme

Tema je vsekakor zelo pomembna

Postavlja vprašanja za učitelje in starše. Digitalna orodja hitro postajajo vse bolj prisotna v učilnicah. Zato se učitelji in starši zanimajo

• kako delujejo,
• kakšne podatke zbirajo
• in na koncu tudi koliko stanejo.

Najbolj znani sta dve aplikaciji: eAsistent in Lo.Polis. Postali sta del vsakdana  v številnih šolah, zato je pomembno, da se o njih pogovarjamo odkrito.

Ključna vprašanja, kot so varstvo podatkov otrok, pregled nad ocenami in stroški uporabe, zadevajo prav vsakega, ki je vpet v izobraževalni sistem. Jasna in razumljiva razlaga teh tem pomaga graditi zaupanje med šolami, starši in učitelji ter spodbuja bolj premišljeno uporabo tehnologije v izobraževanju.

Zaključek: 

Digitalno vsekakor  ni vedno boljše. Če ni premišljeno je zelo nevarno.

• Digitalna orodja lahko močno olajšajo delo učiteljev. Enako velja tudi za starše, saj lažje pridejo do informacij o dogajanju na šoli in med poukom. A če jih uporabljamo brez premisleka, lahko postanejo vir stroškov, neenakosti in celo tveganj. 

Pomembno je vedeti, komu zaupamo svoje podatke in podatke o otrocih. Tukaj vsekakor gre za etično, družbeno in politično odgovornost.

• Naj bo jasno: digitalna prihodnost šolstva ni zgolj implementacija novih orodij ali platform. govora je tudi o spremembah v samem izobraževanju in načinu delovanja šol,
• Platforme, ki so odlična nadomestila za klasične, fizične redovalnice, močno vplivajo na delovanje šol.

Še najbolj pa je pomembno: podatki otrok niso tržno blago.