Deportirancem so vrnili identiteto

Srce razstave, ki so jo v soboto popoldne odprli v galeriji Babna hiša v Ricmanjih, so zgodbe štirih deportirancev, domačinov in domačink, ki so za svobodo darovali, kar so imeli najdražjega. Svoje življenje. Imenovali so se Ludvik Kuret - Komar (Tutčou), Milan Žuljan - Barondo, Marija Danev Žuljan (Danevova) in Milka Pregarc (Štempetova). Četverica bo v prihodnjih dneh dobila spotikavce. Otvoritev razstave je bil tako prvi izmed spominskih dogodkov, s katerimi želijo SKD Slavec, VZPI-ANPI Ricmanje-Log, Zveza slovenskih kulturnih društev in Občina Dolina počastiti 80-letnico vaškega spomenika. Padlim se je s pesmijo poklonil tudi mešani pevski zbor Slovenec Slavec pod taktirko Danijela Grbca. Na razstavi z naslovom Vojna vzame življenje, spomina ne, ki jo je zasnovala Silvana Dobrila, predsednica okrajnega odbora VZPI-ANPI za Ricmanje in Log, se je mogoče seznaniti s trpkimi življenjskimi zgodbami četverice, zbrani so tudi podatki o zaporih ter koncentracijskih in uničevalnih taboriščih, kjer so prebivalci te vasi v Bregu trpeli in umirali.

Na panojih je mogoče prebrati, da se je Ludvik Kuret rodil v Ricmanjih 16. decembra 1908. 2. julija 1944 so ga v boju z domobranci pri Grosuplju ranili in zajeli, po okrevanju v ljubljanski bolnišnici so ga zaprli v zloglasni zapor v Begunjah. Iz gorenjske vasice so ga odpeljali v podružnico taborišča Auschwitz, na Poljskem naj bi umrl konec marca leta 1945.

Milan Žuljan, rojen leta 1921 v Logu, je bil partizanski bolničar. Ranili in zajeli naj bi ga avgusta 1944 pri Žužemberku na Dolenjskem. Tudi njega so zaprli v begunjski zapor in kasneje deportirali v taborišči Mathausen oziroma Gusen. Tu je umrl 7. januarja 1945.

58 let je bilo Mariji Danev, ko je le nekaj dni pred osvoboditvijo izdihnila v ženskem taborišcu Ravensbrück. Fašistična policija jo je aretirala 14. maja 1944 na domu v Ricmanjih, ker se je njen mož Josip pridružil partizanom.

Komaj petnajst let pa je imela Milka Pregarc, ko je umrla leta 1946 med zdravljenjem v Pragi. Sem so jo pripeljali vojaki rdeče armade, ki so jo živo našli v Auschwitzu, kjer je bila zaprta od junija 1944. Iz bolnišnice se je celo javila domačim, njeno telo pa je bilo prešibko in je podlegla posledicam internacije. Silvana Dobrila, avtorica razstave, je dejala, da na tlakovec čaka še trinajst prebivalcev Ricmanj in Loga, postavili naj bi jih v prihodnjih letih. »Ti ljudje niso le statistike, z razstavo in tlakovci jim vračamo obraze in identiteto,« je dejala.