Davki na nepremičnine: Velike razlike v Evropi, Slovenija precej pod povprečjem

Po podatkih Evropske komisije so davki na nepremičnine v letu 2023 v povprečju predstavljali 1,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Najvišji delež je zabeležila Francija s 3,5 odstotka BDP, najmanj pa Češka in Estonija s 0,3 odstotka. V Združenem kraljestvu, ki sicer ni več članica unije, so nepremičninski davki predstavljali 3,7 odstotka BDP.

Če upoštevamo tudi druge države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) ter Turčijo, izstopa Velika Britanija, ki je leta 2023 zbrala 115 milijard evrov davkov na nepremičnine. Francija je sledila s 104,5 milijarde evrov, precej nižje pa so se uvrstile Italija, Nemčija in Španija. Skupni izkupiček držav EU je znašal 318,8 milijarde evrov.

Slovenija precej pod povprečjem

Euronews izpostavlja, da je bilo v desetih državah EU davčnih prihodkov s tega naslova manj kot milijarda evrov. V Estoniji so zbrali 110 milijonov evrov, v Sloveniji pa 390 milijonov evrov.

Delež davkov na nepremičnine v skupni obdavčitvi je v EU leta 2023 znašal povprečno 4,7 odstotka. Najvišji delež je imela Francija z 8,4 odstotka, sledile pa so Belgija, Grčija, Španija, Portugalska, Luksemburg, Italija in Danska, vse z več kot petimi odstotki. Nemčija je dosegla 2,5 odstotka, Slovenija pa le 1,7 odstotka.

Davki na prenos lastništva nepremičnin

Poseben pomen imajo davki na prenos lastništva nepremičnin, ki se uporabljajo pri nakupu in prodaji. V Italiji so ti davki predstavljali en odstotek BDP, v Belgiji, Portugalski in Španiji 0,8 odstotka, v Franciji 0,7 odstotka, v Nemčiji 0,3 odstotka, v Sloveniji pa zgolj 0,1 odstotka BDP.

Veliko pozornosti je vzbudil predlog v Španiji o uvedbi stoodstotnega davka na nepremičnine, ki bi jih kupovali državljani držav zunaj EU. Namen ukrepa je omejiti rast cen stanovanj in povečati dostop domačega prebivalstva do lastniških nepremičnin.

Profesor José García Montalvo z univerze Pompeu Fabra v Barceloni je ob razpravi v Evropskem parlamentu ocenil, da „nenehne spremembe in pomanjkanje usklajenosti med davčno politiko ter stanovanjsko ponudbo zmanjšujejo učinkovitost davčnih ukrepov in vodijo v nepredvidljive rezultate“.

Tudi Diana Hourani iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) meni, da obstaja „velik potencial za izboljšanje učinkovitosti, pravičnosti in donosnosti nepremičninskih davkov“. Po njenem bi lahko premišljene reforme pripomogle k večji dostopnosti stanovanj in ublažile pritisk na cene.

Ana Koren

Foto: Pixabay

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 25. 8. 2025 (video)

Hyundai že šesto leto vodilni v tehnološki uporabniški izkušnji

Zelišča, ki jih morate imeti doma so prava mala lekarna na vrtu

Zidanica za debel milijon, leteča predsednica in helikopterji

Grški piščanec s paradižnikom in feto: Krožnik, ki diši po Mediteranu

Demenca se začne tiho: To so prvi opozorilni znaki

Besede, ki odraslim otrokom pomenijo več, kot si starši mislijo

Od pisti do ulic: V-izrez bo trend jeseni 2025!

Večina zemeljskih vrst se je razvila v evolucijskih eksplozijah

Objava Davki na nepremičnine: Velike razlike v Evropi, Slovenija precej pod povprečjem je bila najprej objavljena na Portal24.