Celo otroci plačujejo ceno vladne neučinkovitosti

Slovenska vlada iz dneva v dan dokazuje, da se zatika na skoraj vsakem področju. Reforma davkov – neuspešna. Stanovanjska politika – nedosegljiva. Zdravstvo – razpad sistema. Edina stalnica so višji stroški življenja, ki ljudi tiščijo v kot. Zdaj pa se zapleta še pri vprašanju pomoči otrokom s posebnimi potrebami, kjer nova novela zakona o usmerjanju otrok sproža ostre kritike stroke. Namesto izboljšav in večje dostopnosti podpore naj bi predlog pomenil predvsem ožanje pravic ter prenos odgovornosti na šole – brez zagotovljenih virov.

Stroka namreč opozarja, da novela sicer omogoča hitro uvedbo učne pomoči brez odločbe, kar bi lahko skrajšalo čakanje na podporo. A hkrati ni določenih jasnih kriterijev, obseg ur pomoči pa je pavšalno omejen glede na triletje osnovne šole. Predstojnica oddelka za specialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti UL Mojca Lipec Stopar poudarja, da se s tem “posega v strokovno avtonomnost izvajalcev” ter da učna pomoč ne sme biti razumljena le kot pomoč pri posameznih predmetih, temveč mora ostati celovita – vključujoč čustveno in socialno podporo.

V Društvu šolskih svetovalnih delavcev pa so za STA opozorili, da novela ogroža načelo enakih možnosti. Pavšalno omejevanje ur namreč ne omogoča individualnega pristopa, zmanjšuje strokovno presojo in lahko poveča razlike med učenci.

Izguba pravne zaščite otrok
Najostrejša kritika prihaja z druge strani. Za Dnevnik je dr. Milena Košak Babuder, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti UL, opozorila, da ključni problem novele tiči v premiku učne pomoči iz pravice, določene z odločbo, v odločanje posamezne šole. Posledično bo dostop do podpore odvisen od kadrovskih in finančnih zmožnosti posamezne ustanove, kar pomeni izgubo pravne zaščite otrok. “Namesto da bi zakonodaja izboljšala dostopnost pomoči, bi lahko povzročila zmanjšanje obsega in učinkovitosti podpore, kar pomeni večje tveganje učnega neuspeha, socialne izključenosti in poglabljanja razlik,” je opozorila.

Podobno meni tudi dr. Marija Kavkler, predsednica društva Bravo, ki je za Dnevnik izpostavila, da novela dodatno obremenjuje učitelje: “Učitelj sam ne more narediti vsega, niti nima dovolj znanj, da bi se spopadel z vsakim otrokom z učnim primanjkljajem. Zato so tu strokovni delavci, da pomagajo. Zdaj pa predlog predvideva, da učitelj veliko tega zmore sam.”

Kozmetični popravki brez resnih rešitev
Strokovnjaki soglašajo, da novela prinaša predvsem »kozmetične in administrativne popravke« brez sistemskih rešitev. Čeprav uvaja tako imenovani kontinuum podpore, ki naj bi omogočil hitrejši odziv šol brez odločbe, praksa kaže, da šole že zdaj pogosto ne izvajajo niti pomoči, ki bi jo morale zagotoviti pred začetkom postopka usmerjanja.

Tudi STA navaja, da novela podaljšuje rok za izdajo odločbe o usmeritvi, kar pomeni še več zamud in še daljše čakanje otrok na pomoč. V društvu šolskih svetovalnih delavcev so opozorili, da takšne spremembe temeljijo predvsem na finančnih razlogih, in ne na realnih potrebah otrok.

Manj pravic, več neenakosti
Če povzamemo, stroka se strinja, da je število otrok s potrebami po dodatni pomoči res v porastu. A rešitev po njihovem ni v zmanjševanju obsega pravic in prenosu bremena na šole brez ustreznih kadrov, temveč v premišljenih, strokovno utemeljenih spremembah. Namesto tega predlagana novela prinaša manj pravic, večjo odvisnost od finančnih zmožnosti posamezne šole in nevarnost povečanja neenakosti med otroki.

Sara Kovač