Boste v novembru sadili drevesa? To morate vedeti o gnojenju

Jesen je čas, ko se narava umirja, zemlja pa se pripravlja na zimski počitek. Toda za vrtičkarje, sadjarje in ljubitelje zelenih površin je to še vedno obdobje dejavnosti. Prav november velja za enega najboljših mesecev za sajenje dreves. Temperatura tal je ravno pravšnja, vlage je dovolj, rastline pa imajo še čas, da se ukoreninijo, preden nastopi zima. Vseeno pa je treba paziti, da dreves ne posadimo pregloboko in da jih ne gnojimo napačno. Pravilno gnojenje je ključno za uspešno rast, zato je dobro poznati nekaj osnovnih pravil, ki jih upoštevajo izkušeni sadjarji.

Zakaj je november idealen za sajenje dreves?

Jesensko sajenje ima številne prednosti. Tla so po deževju še vedno mehka, kar omogoča lažje kopanje in boljši stik korenin z zemljo. Drevo, posajeno novembra, se bo do pomladi že rahlo ukoreninilo in spomladi hitreje pognalo nove poganjke.

Zimski počitek mu omogoča, da energijo usmeri v razvoj korenin, ne pa v rast listov ali vej. To pomeni bolj stabilno in odpornejšo rastlino v naslednji sezoni. Hkrati se zmanjša stres, saj drevo v tem obdobju ne izgublja vode skozi liste.

Pomembno pa je vedeti, da november ni primeren za vse vrste dreves. Subtropske vrste in tiste, ki jih mraz hitro poškoduje, je bolje saditi spomladi. Za sadno drevje, kot so jablane, hruške, češnje ali orehi, pa je november skoraj popoln čas.

Sajenje jame

Priprava tal pred sajenjem

Preden posežemo po lopati, je treba zemljo dobro pripraviti. Jama za sajenje naj bo dovolj velika, vsaj dvakrat širša in globlja od koreninske grude. Dno je treba razrahljati, da korenine lažje prodrejo v zemljo. Če je zemlja težka ali glinasta, jo je priporočljivo zmešati s peskom in kompostom.

V jamo nikakor ne dodajamo svežega gnoja, saj lahko korenine poškoduje. Preveč hranil v neposrednem stiku z mladimi koreninicami povzroči ožig, kar oslabi rast drevesa. Najboljše je uporabiti kompost, zreli hlevski gnoj ali naravno gnojilo, ki se počasi razkraja.

Zemljo, ki jo bomo nasuli okoli korenin, je dobro premešati s kompostom ali listnim humusom. Tako dobimo rahlo in zračno podlago, ki omogoča dober razvoj koreninskega sistema.

Kdaj drevesa po sajenju prvič pognojiti?

Mnogi naredijo napako, da gnojijo takoj po sajenju. Sveže posajeno drevo ne potrebuje dodatnih hranil, saj je zanj najpomembnejše, da se korenine prilagodijo novemu okolju. Gnojilo bi lahko povzročilo pretirano rast nadzemnega dela, medtem ko korenine še niso dovolj močne, da bi to podprle.

Prvo gnojenje je priporočljivo opraviti šele naslednjo pomlad, ko se pokažejo prvi znaki rasti. Takrat drevo potrebuje predvsem dušik, ki spodbuja razvoj listov in poganjkov. Uporabimo lahko naravna gnojila, kot sta kompost ali koprivna prevrelka, ki rastlino okrepita in izboljšata strukturo tal.

V jeseni, ob samem sajenju, pa je pomembneje poskrbeti za stabilnost in zaščito korenin kot za gnojenje.

Kako izbrati pravo gnojilo za mlada drevesa

Za mlada drevesa so najprimernejša organska gnojila, saj sproščajo hranila počasi in ne poškodujejo korenin. Uporaba umetnih mineralnih gnojil pri svežih sadikah ni priporočljiva. Kompost ali zreli hlevski gnoj poskrbita za naravno strukturo tal in bogat vir mikroorganizmov, ki izboljšujejo rodovitnost.

Pri sadnem drevju se najbolje obnese kombinacija fosforja, kalija in kalcija. Ti elementi krepijo korenine, izboljšajo cvetenje in povečajo odpornost proti boleznim. Dušik se dodaja šele spomladi, saj prekomerna količina jeseni lahko spodbuja rast poganjkov, ki jih mraz nato hitro poškoduje.

Če uporabljate kupljena organska gnojila, bodite pozorni na oznako NPK. Za jesensko obdobje so primerna razmerja z manjšim deležem dušika in več fosforja ter kalija.

Vloga komposta in humusa pri jesenskem sajenju

Kompost je najbolj naravno in vsestransko gnojilo, ki ga lahko uporabimo pri sajenju dreves. Obogati zemljo, izboljša njeno strukturo in omogoča počasno sproščanje hranil. Domači kompost je dragocen, ker vsebuje ravno pravo razmerje organskih snovi, ki jih rastline potrebujejo za razvoj.

Če komposta nimate, lahko uporabite listni humus, ki nastane z razpadom listja. Ta je lažji in bolj zračen, zato je odličen za mešanje z zemljo. Uporabite ga lahko tudi kot zastirko okoli drevesa po sajenju, da zadržuje vlago in preprečuje rast plevela.

Zalivanje in zaščita po sajenju

Takoj po sajenju je treba drevo dobro zaliti, tudi če so tla že vlažna. Voda pomaga, da se zemlja posede okoli korenin in zapolni zračne žepe. Po zalivanju je priporočljivo površino rahlo zastreti s slamo, listjem ali lubjem, da se vlaga ne izgublja prehitro.

Jesenski veter in zmrzal lahko mlada drevesa hitro poškodujeta. Zato jih je dobro privezati na oporni kol in zaščititi spodnji del debla z mrežico proti glodalcem.

Kaj narediti z gnojenjem dreves, ki že rastejo?

Tudi starejša drevesa potrebujejo nego. Jeseni jim koristi gnojenje z organskimi snovmi, ki bodo počasi delovale čez zimo in zgodaj spomladi. Na površino pod krošnjo nasujemo plast komposta, hlevskega gnoja ali mineralnega gnojila z manj dušika.

Pri sadnih drevesih je priporočljivo, da gnojilo razporedimo po obodu koreninskega sistema, torej približno do roba krošnje. S tem dosežemo, da hranila pridejo tja, kjer jih korenine lahko učinkovito vsrkajo.

Če opazite, da je drevo oslabelo ali ima manj listja kot običajno, mu bo jesensko gnojenje koristilo. Vendar nikoli ne pretiravajte, saj preveč hranil škoduje prav toliko kot premalo.

Da bo naslednje leto obilna letina

Pogoste napake pri jesenskem gnojenju

Najpogostejša napaka je preobilno dodajanje gnojil. Mnogi mislijo, da bodo s tem pospešili rast, vendar drevo v mirovanju hranil skoraj ne uporablja. Namesto da bi mu pomagali, lahko s prekomernim gnojenjem porušimo ravnovesje v tleh.

Druga pogosta napaka je uporaba svežega gnoja. Takšno gnojilo sprošča toploto in amonijak, ki lahko poškodujeta občutljive korenine. Prav tako je napaka, če gnojilo zakopljemo pregloboko, saj se hranila tam počasneje sproščajo.

Tretja napaka pa je pomanjkanje zalivanja po sajenju. Vlaga je ključna, da se korenine povežejo z zemljo in začnejo delovati. Brez nje drevo težje preživi zimo, tudi če ima popolno gnojilo.

Naravni pristop in potrpežljivost

Jesensko sajenje dreves je lep obred, ki povezuje človeka z zemljo. Čeprav je skušnjava, da bi mladim sadikam dodali nekaj več hranil, razumljiva, je najboljši pristop naraven in umirjen. Drevo potrebuje čas, da se ukorenini in začne črpati moč iz tal. Zdrava tla, primerna vlaga in dobra priprava pomenijo več kot katerokoli gnojilo.

S pravilnim pristopom boste spomladi nagrajeni z močnimi poganjki, bujnimi listi in počasno, a zanesljivo rastjo. Drevo, ki je posajeno v harmoniji z letnim časom, postane simbol trajnosti in potrpežljivosti – dveh vrednot, ki ju sodobni človek vse težje ohranja.

Prihaja najboljši čas za sajenje sadnega drevja

Je zdaj pravi čas za gnojenje domače zelenice?

Vrtnarji ne mečejo stran jajčnih lupin, ker jih bodo uporabili za gnojenje te rastline

Objava Boste v novembru sadili drevesa? To morate vedeti o gnojenju se je pojavila na Vse za moj dan.