Bo pod Ljubljano zrasel 10-kilometrski predor?

Ljubljanska obvoznica se duši v prometu. Vsakodnevne kolone, zamude in izpusti že dolgo zahtevajo sistemsko rešitev. Med predlogi, ki vzbujajo največ pozornosti, je ideja o 10-kilometrskem predoru pod Ljubljano. Bi takšen podzemni obvoz končno razbremenil mesto, ali gre le za drago sanjarjenje?

Ideja za predor pod Ljubljano

Prometna gneča na ljubljanski obvoznici je vse hujša. Tranzitni tovorni in osebni promet skozi mesto ustvarjata zastoj. Prometni strokovnjak Goran Jovanović predlaga drugačno rešitev. Med možnostmi se omenja tudi predor pod Ljubljano. To bi bil 10‑kilometrski predor za tranzit Maribor–Koper. Predor bi obvozil obvoznico in mesto. Izognili bi se okoljskim težavam, odkupom zemljišč in hrupu.

Avtocestni tunel, Vir: Pixabay

Zakaj razmišljajo o predoru?

Severna obvoznica se zdi prenatrpana. Alternativna pot bi potekala čez Stanežiče ali Dobrovo in tako obide Domžale in Trzin. Predor bi imel sicer številne prednosti:

• manj odkupov zemljišč,
• ni posegov v občutljivo okolje kot je Barje,
• ni hrupa v naseljih,
• visoka začetna investicija se na dolgi rok izplača,
• stroški so manjši kot zapletena legalna postopnost in okoljska tveganja.

Tehnična realnost gradnje predora

Čeprav se predor zdi izjemen strošek, pa je gradnja predorov preverjena praksa. Primer: predor Šentvid, ki povezuje gorenjsko avtocesto z Ljubljansko obvoznico. Dvocevna predorska cev je dolga okoli 1 050 m. Gradnja je potekala 2005–2008. Za promet je bil predor odprt junija 2008. Tudi ta projekt je imel zamude in kompleksne logistične izzive. A so ga kljub temu izvedli. To dokazuje, da je tudi zahtevnejši projekt izvedljiv.

Daljši predor v Sloveniji (npr. Karavanke) se prav tako trenutno še gradijo in nekatere poti bodo odprte leta 2025 ali 2027. Gradnja takih predorov vključuje podzemne premostitve, prezračevanje, varnost ter zahtevne geološke raziskave.

Geografski in okoljski izzivi

Predor bi potekal pod urbanim predorom in Barjem. Na južni strani meje s Ljubljano stoji Barje. Območje je za gradnje okoljsko občutljivo. Obvezen je obsežen okoljevarstveni pristop. Dodatna zamuda je možna zaradi zahtevnih dovoljenj.

Kako kompleksna je lahko geologija, se vidi pri predoru pod Gradom. Predor je bil zgrajen leta 1959.
Dolžina predora je 487 m. Investicija je bila ključna za prometno povezavo med Karlovsko in Poljansko cesto.

Težave so nastopile zaradi podzemnih voda, gline in razpok v skrilavcih in peščenjakih. Zato so ga večkrat sanirali (1978, 2009). Sanacija je stala 5,7 milijona evrov. Primerno za manjši predor, a kaže, kako geološki pogoji vplivajo.

Tranzit Maribor-Koper, Vir: Pixabay

Ocena prednosti in slabosti

Prednosti:

• zmanjšanje prometne gneče v Ljubljani,
• bolj enakomeren tranzitni tok,
• manj hrupa, emisij in negativnih vplivov v naseljih,
• obstaja primer dobre prakse (Šentvid).

Slabosti:

• gradnja 10‑kilometrskega predora je draga,
• dolgi postopki okoljevarstva in pravnih dovoljenj,
• geološki izzivi – voda, skladi, prelomne plasti,
• potrebna dolgoročna izvedba in financiranje.

Strokovnjak Goran Jovanović poudarja, da je kljub začetnim visokim stroškom taka rešitev dolgoročno najcenejša.

Kaj pride najprej?

Trenutno so to zgolj ideje, uradnega projekta pa še ni. Kot prvo bi bilo treba pripraviti študije izvedljivosti. Potrebne so geološke ankete, prometne analize in finančni načrti. Izvajanje bi zahtevalo sodelovanje države, lokalnih oblasti in strokovnjakov. S tem bi se lahko začelo formalno načrtovanje in pridobivanje dovoljenj za gradnjo.

Gradnja predora, Vir: Pixabay

Pogled v prihodnost

Predor pod Ljubljano je ambiciozna in vizionarska rešitev za morebitno rešitev prometnih zastojev.
Pomagal bi tranzitu prehajati mimo mesta z minimalnimi vplivi na okolje in lokalno skupnost.
Kljub visokim začetnim stroškom je dolgoročno smiselna alternativa obstoječim težavam na severni obvoznici.

Primeri kot je predor Šentvid dokazujejo, da so takšne tehnološke rešitve izvedljive. Če se bo ideja razvila naprej, bo pred nami dolga strokovna, geološka in pravna pot. Vendar le tako bo Ljubljana postala prometno bolj odprta.

Avtor: E. G.

Viri: novice svet24, Wikipedija, Facebook, Pixabay

The post Bo pod Ljubljano zrasel 10-kilometrski predor? first appeared on NaDlani.si.