ALI SE VSI KDAJ ZLAŽEMO?

Priznajte si, da se vsi kdaj znajdemo v situaciji, ko se zlažemo

Estimated reading time: 4 minute

Trditev, da občasno vsi lažemo, je zagotovo na mestu. Naj se sliši že tako kruto, je laganje pravzaprav nagonsko in pogosto dejanje. Razlogi za laganje se od osebe in od situacije do situacije razlikujejo. Včasih lažemo, da bi se česa obvarovali, izognili konfliktu, naredili na nekoga vtis, ohranili skrivnost ali poželi odobravanje tako, da se predstavimo v laskavi luči. Najpogosteje pa lažemo zato, da ne bi prizadeli drugih ljudi.

Nedolžne laži ali neizražanje mnenja so včasih celo upravičeni.

Verjetno celo koristijo našim odnosom. Če torej predvidevamo, da je vse, kar ni popolno resnica, laž, je zadeva preprosta. A včasih nam kdo zastavi vprašanje o počutju, na kratko preprosto ne moremo odgovoriti po resnici. Nekatere stvari so namreč preveč boleče, da bi jih priznali, zato upamo, da nam bo resnico uspelo zamolčati. Nekoč je javnost zaupala temu, kar je prebrala v časopisih, s to je bilo že pred davnimi časi.

Danes nič več ni samoumevno in verjetno je med nami veliko takih, ki bi se o vsaki stvari najraje prepričali na lastne oči.

Nekateri pogosto tekmujejo za najnovejše, najbolj sočne zgodbe in nikoli ne pomislijo, kako dvomljive so. Tovrstno širjenje lažnih novic spodbuja ustvarjanje neresnic, kar še povečuje doseg izmišljenih pripovedi, ki so zasnovane tako, da podpirajo takšne in drugačne cilje. Lažne novice izkoriščajo tudi prirojeno radovednost ljudi.

Igrajo namreč na karto čustev in vrednot, da bi spodbudile klike in komentarje. Skušnjava, da bi resnico preprosto zamolčali, običajno nima tako daljnosežnih posledic. Majhne, na videz neškodljive laži se vsak dan prikradejo v naše odnose. Nedolžne laži večinoma izhajajo iz strahu pred soočanjem ali želje, da ne bi povzročili nalagodja. Razvijejo se lahko v slabo navado, h kateri se zatečemo, kadar se nam zdi resnica neprijetna.

Čeprav so nameni pri tem praviloma dobri, se zaradi takšnega ravnanja navadimo na nepoštenost, kar dolgoročno ovira pristne odnose.

Da bi se izognili pastem laganja, moramo znova usmeriti lastne družbene vrednote in občutek odgovornosti. Pot do poštenosti in iskrenosti se namreč začne s samozavedanjem in kritičnim razmišljanjem. Verjetno bi bilo dobro, da bi se vsi pogosteje spraševali o sebi. Kot redni uporabniki ogromnega obsega informacij si moremo vzeti čas za sredstva za kritično presojo podatkov in novic, ki so nam predstavljeni.

Vzeti si moramo čas, da preverimo dejstva in ocenimo vire, se izognemo prenagljenim in čustveno pogojenim zaključkom ter prepoznamo lažne novice.

Morda mislite, da je to nemogoče. Le kdo ima čas za vse to? Ravno v tem grmu tiči zajec. Tega se namreč zelo dobro zavedajo tudi viri izmišljotin, s katerimi nas kar naprej zasipavajo. Zato si preprosto izmišljujejo vedno nove laži, kajti prepričani so, da jih bo vsaj nekaj zagotovo doseglo svoj namen. Iskrenost je ključnega pomena za vzpostavitev zaupanja in zdravih odnosov.

Zgodovina je polnih ljudi, ki so trdili, da nihče ne more živeti popolnoma brez laži, kar nas pripelje do trditve, da vsak od nas včasih tako ali drugače laže. A kljub temu ne bi smeli obsojati vseh izjav, ki se oddaljujejo od resnice. Pri njih obstaja širok razpon, od običajnega pretiravanja do resnejših prevar, ki vključujejo izmišljotine in popolne laži. Čeprav je večina ljudi sposobna ohranjanja harmoničnih odnosov in v skrbi za čustva drugih ljudi tu in tam olepšati resnico, še ne pomeni, da vsi lažemo v enakem obsegu in v enakih okoliščinah.

Preberite tudi IZOGIBAJTE SE LAŽNEMU PRETVARJANJU in LAŽI ZAMASKIRANE V RESNICO

The post ALI SE VSI KDAJ ZLAŽEMO? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.