Alarm v Berlinu – Pentagon napoveduje največje premike sil po hladni vojni

1 day ago 14

ARTICLE AD

V Berlinu vlada zaskrbljenost zaradi neuradnih informacij iz Pentagona. Združene države Amerike namreč nameravajo zmanjšati število svojih vojakov v Nemčiji. Ta poteza bi pomenila prvo tovrstno spremembo od časa hladne vojne, ko je ameriška vojaška prisotnost postala ključen varnostni steber Evrope.

Obrambni minister Boris Pistorius je zato nedavno odpotoval v Washington, kjer se je sestal z ameriškim kolegom Petom Hegsethom. Po sestanku je dejal, da sta se dogovorila o tesnem sodelovanju in postopni izvedbi odločitve, če bo ta sprejeta.

Preberite tudi: [Video] Kaos na letalu: Moški kričal “Alahu Akbar” in grozil z bombo – Balkanec ga je obvladal

Ameriška vojska ima v Evropi ključno vlogo. Po podatkih ameriškega evropskega poveljstva (EUCOM) imajo Združene države Amerike trenutno skoraj 84.000 aktivnih vojakov v Evropi, večina jih je nameščenih v Nemčiji. Gre za strukturo, ki omogoča vojaške operacije na Bližjem vzhodu, v Afriki in Evropi.

V Ramsteinu se nahaja ena od najpomembnejših letalskih baz, v Landstuhlu pomembna vojaška bolnišnica, v Wiesbadnu in Stuttgartu pa poveljstveni centri za misije v Evropi in Afriki. V Grafenwöhru je največje vadišče zveze NATO, v Rheindahlu so nameščene eskadrilje lovcev F-16, v Büchlu pa jedrske konice, ki naj bi odvračale Rusijo.

Kaj namerava Washington?

Kljub pomembnosti teh sil Washington pošilja nasprotujoča si sporočila. Junija je kancler Friedrich Merz obiskal Belo hišo, kjer ga je Donald Trump prepričal, da Združene države Amerike nimajo namena umakniti svojih vojakov. Med julijskim obiskom ministra Pistoriusa je bilo sporočilo drugačno – Združene države Amerike pregledujejo razporeditev svojih sil po svetu in razmišljajo o premestitvi iz Evrope v Pacifik. Revizijo vodi Elbridge Colby, ki je znan po svojem ostrem stališču do Kitajske. Umik bi lahko vključeval tudi 20.000 vojakov, ki jih je administracija Joeja Bidna poslala v Evropo po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.

Nemčija skuša obdržati ameriške vojake in vpliv v Evropi

Nemčija se je v zadnjih mesecih trudila izboljšati odnose z Združenimi državami Amerike. Vlada je junija napovedala povečanje obrambne porabe s 86 milijard evrov za leto 2025 na 153 milijard evrov do leta 2029, kar pomeni 3,5 % BDP. Cilj je izpolniti Natove cilje in okrepiti skupno infrastrukturo. V Politicu so v navezavi na to objavili, da so bili ti napori zmerno uspešni. Merz, Pistorius in zunanji minister Johann Wadephul so izvajali usklajen pritisk na Washington, in sicer vključno s Merzevim klicem Trumpa, da bi zagotovil nadaljnje pošiljke orožja Ukrajini.

Morebiten ameriški umik bi Evropo stal osupljivih 870 milijard evrov

Če bi se Združene države Amerike dejansko umaknile, bi morala Evropa sama prevzeti vso vojaško infrastrukturo, ki jo trenutno zagotavljajo. To bi vključevalo baze, vadbišča, orožje, logistiko, obveščevalne službe in drugo. Študija londonskega Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) ocenjuje, da bi Evropa za nadomestitev ameriškega prispevka morala investirati okoli 870 milijard evrov. V navezavi na to ostaja odprto vprašanje, ali bo Evropa pripravljena in sposobna zgraditi lastno obrambno hrbtenico.